[ Pobierz całość w formacie PDF ]
gledala morje in jo je poãasi prijel okoli pasu in da,
njene oãi so se znova 0 iroko razprle in on jo je takoj iz-
pustil. Kakor da je 0 e njega strah njenega strahu. Ko da
se nekje za njo, nekje ob nji nenadoma zareÏi temno
Ïrelo kakor tole na breÏini.
»Ooo ooo!« je klicala.
191
NA SIPINI
BESeDA
Nato je bil ob nji, ona pa je stala pred dolgim, prav-
kar izkopanim jarkom in imela roke prekriÏane na prsih.
»To ti je luknja, kaj?«
Ozek, a globok jarek, ki bo temelj novi hi0 i, vrezan
navpiãno v rdeão zemljo. Rdeã hodnik, rdeãa pot ãez
rdeãe morje. In njegovi stranici sta gladki in brez naj-
manj0 ega kamenãka; samo rdeãe testo.
»Dva metra je globok,« je rekla.
»In 0 e veã.«
»Kakor dva metra mesa.«
»Da, niti kamenãka ni v njem,« je rekel. »Samo Ïivo,
rdeãe meso.«
Nasmehnila se je, ãe0 vi0 , kaj znam najti jaz! Potlej je
trznila z glavo, da so njeni lasje zavalovali v stran, in od-
0 la vzdolÏ jarka. Njeni koraki pa niso bili niã resni. Ne
morejo biti, ker tudi njene noge niso niã Ïenske noge.
En meter in pol je visoka, noge pa noge dekletca, ki se
0 e igra s punãko iz cunj.
Potlej so tiste noge stekle in skoãile; tedaj je krilo
podrsnlo po grmu in listi rdeãega reja so se zasvetili, ko
da jih je obliznil plamen.
192
NA SIPINI
BESeDA
2
aslednjo nedeljo je spet preskakovala grme. On pa
Nje zami0 ljen. Nekaj ni v redu, si misli. Kakor da je
njen varuh, kakor da spremlja svojo varovanko vsako
nedeljo na sprehod iz mestnega 0 uma. Ko da Ïivi vse dni
v tednu v nekak0 nem zavodu in komaj ãaka prazniãne-
ga dne, ker bo pri0 el kot varuh ponjo. Ker se ob njem
lahko nasmeje in naigra po mili volji. O ne, draga, takó
pa ne. A ko se takó upre, se od nekod pritihotapi obãu-
tek, da je kriviãen. Kakor nejasen oãitek. In ta prihaja iz
njenih drhteãih rok, ki so ga odrinile takrat, ko je mislil,
da jo bo priÏel k sebi; iz njenih oãi in iz njenih ustnic, ki
so se bolestno spaãile.
Skoãila je, da bi ujela ãop borovih iglic na koncu veje.
»Si dobre volje?« je vpra0 al iz svojih misli.
»Hgm,« je zamomljala in prikimala.
Sopla je. Nala0 ã, z uÏitkom takó sope naglas, z odpr-
timi usti, in kaÏe zobe, ki so majhni in o0 iljeni. Dve vr-
sti pinijol. Ona pa spet drobi pod borovci in ne pozabi
na storÏe; spotoma cebne v borov storÏ, kar mimogredé
cebne vanj. Takó storÏ odleti v grm na desno, nato v
193
NA SIPINI
BESeDA
grm na levo, ona pa hodi sama, ko da dela red na gmaj-
ni.
»Sedeva?«
»Îe truden?« je poredno rekla in se ustavila.
A zdaj ona prva séde, si objame z rokami kolena in
gleda predse. ·op ãrnih las ji visi ãez lice, da je truden
potepu0 ki mulec, ki se je lovil s tovari0 i po gmajni in
zdaj poãiva in kuje nove nakane.
Pod njima je morje svetlo in belo, ko da je njegova
povr0 ina pokrita z voljnim snegom. Ker sonce je belo na
morski gladini daleã proã, vse do GradeÏa in ãez, vse do
Benetk in do Dolomitov, bi ãlovek rekel. Sonce pa je
spet zelenkasto v borovih iglicah nad njima. Zelenkasto
med iglico in iglico, zelenkasto skozi iglice, ki so skoraj
prosojne, skoraj zelene in prosojne steklene niti.
Sama pri sebi se je nasmehnila.
Potem je naslonila brado na kolena. Spet ko sama sebi
je rekla:
»Vãeraj v tramvaju je stal 0 olarãek ob vozniku in ga
karal.
Zakaj vozite takó poãasi? je strogo vpra0 al.
Kam pa se tebi mudi? je rekel voznik, ne da bi
obrnil glavo.
H kosilu.
Kaj bo danes za kosilo? je vpra0 al voznik.
194
NA SIPINI
BESeDA
Niã posebnega, je malomarno odgovoril mali in
se namrdnil.
Kaj pa bi ti rad, da bi bilo za kosilo?
Tak0 en kos peãene svinjine, je odgovoril mali in
poloÏil levo dlan pokonci na sredo desne roke.«
Pod 0 opom ãrnih las se je nasmehnila. Rekla je: »Si
predstavlja0 ? Voznik samo od strani vidi deãkov gib, sa-
mo na pol ugane ga, seveda, ker ne sme obrniti glave!
Kje neki, saj je tam najhuj0 i promet!«
Potlej je nadaljevala.
»Voznik je vpra0 al: In po kosilu?
Po kosilu v kino, je resno rekel bubec.
Ni slabo, je prav takó resno rekel voznik in poki-
mal z glavo.
Ves popoldan v kinu, je neizprosno rekel 0 olar-
ãek.
Ni napak, je resno zabrundal voznik, ko da go-
vori z odraslim.
Pravzaprav, je rekel mali.
Kako?
Pravzaprav bi bilo najbolje leãi hitro po kosilu v
posteljo in imeti pred posteljo filmsko platno.
Ti si z majhnim zadovoljen, je resno rekel voz-
nik in gledal cesto pred sabo.
Pravzaprav, je rekel 0 olarãek, ne da bi se na-
smehnil.
195
NA SIPINI
BESeDA
Kakó?
Pravzaprav bi bilo najbolje leãi takoj v posteljo in
kósiti kar v postelji.
Ni slabo, je resno rekel voznik in zmeraj gledal
cesto pred sabo.
In taãas, ko bi jaz kosil, bi se razvijal film na plat-
nu pred posteljo.
Ti si z malim zadovoljen, je spet rekel voznik.
Potem se pa greti ves popoldan v postelji in gledati
film do noãi.
Ni slabo, je resno rekel voznik, ko da govori s
predstojnikom.
Bubec pa je tedaj ob neobvezni postaji hladno rekel:
Zdaj ustavite, ker bom izstopil.
In je rekel ,sreãno in izstopil.
Voznik pa je poãasi sunil roãico, da so se avtomatiã-
no vrata zaprla za njim. Potlej je pognal tramvaj v tek.
Njegov resni obraz pa je skrbno pazil, da ne bi hu0 knilo
kak0 no vozilo izza voglov stranskih ulic.«
Vzdignila je glavo s kolen in vrgla lase vznak.
»Hahaha,« se je zasmejala in napela vrat. ·e zmeraj si
je z rokami oklepala kolena.
»Si predstavlja0 tistega voznika, kako se resno drÏi?«
Nato se je spet z glavo vznak nasmejala: »Haha!«
Tudi on se je nasmehnil. ·olarãku ali nji? Obema. Saj
je prav gotovo vse res. Pa je hkrati, ko da si je sama iz-
196
NA SIPINI
BESeDA
mislila zgodbo o trÏa0 kem bubcu. Kakor da je ona tisti
bubec. Kakor da je zdaj ob njem res 0 estnajstletno deklè,
obenem pa namesto dekleta tisti deãek ob tramvajskem
vozniku. A danes je nenavadno, zaupljivo zgovorna, si
misli. Kakor da je pri0 el ãas, da mu pove o svojih doÏi-
vetjih in o svojih domislicah.
PoloÏil je roko na njena ramena. Nato je pribliÏal lice
k njenemu licu.
»Ti si tisti 0 olarãek,« je rekel.
»Ne, ne, res sta se tako pogovarjala!«
»Da, res,« je rekel in se nasmehnil. Mislil je: âisto na-
lahko se ji pribliÏati. Mislil je: takó rahlo, da se ne bodo
njene oãi niã prestra0 ile.
»Zakaj mi ne verjame0 ?« je krotko pokarala.
»Saj ti verjamem,« je 0 epnil.
Tedaj je ona obrnila glavo in se mu zazrla v oãi.
Vso skrb je vtisnil v svoje oãi, vse obljube tenkoãut-
nosti je zdruÏil v svojem pogledu, Hkrati pa je njegov
pogled preprost. Hkrati je igriv. Tudi svetlo zrno razpo-
sajenosti je v njem. Tudi svetel pra0 ek radosti. Hkrati pa
drobna senca oãitanja. Ne, bolj kakor oãitanje prav ra-
hel odtenek pro0 nje.
Ona ga je zaãudeno opazovala, ko da je preseneãena
nad tem pogledom, nad tak0 nim pogledom, ki ga ni do
tega hipa 0 e nikdar sreãala. Njene rumene zenice so se
197
NA SIPINI
BESeDA
razredãile; rahlo je nagnila glavo na stran kakor otrok,
ki ne razume nepriãakovane Ïalosti odraslega ãloveka.
»Zorica,« je zamrmral.
Nemo je prikimala.
»Rad te imam,« je komaj sli0 no rekel.
Vpra0 ujoãe ga je pogledala, ko da bi mu rada poma-
gala, a ne vé, kakó. Ko da so jo njegove oãi ujele in
[ Pobierz całość w formacie PDF ]